Digitalno izobraževanje

Submitted by oki on Ned, 05/29/2022 - 19:04
  1. Kaj je digitalno izobraževanje
  2. Prednosti
  3. Slabosti
  4. Pogoji izvajanja

1. Kaj je digitalno izobraževanje

Digitalno izobraževanje je domiselna uporaba digitalnih tehnologij in orodij na področju poučevanja in učenja ter je pogosto opredeljeno tudi kot Tehnološko izboljšano učenje (Technology Enhanced Learning TEL) ali digitalno učenje. Digitalno učenje je učenje s pomočjo tehnologije. Učeči imajo na izbiro kraj, časa in pot učenja.
Znanje se ne posreduje več v učilnicah na klasični način (teacher-driven lessons), temveč se ga išče s DT. Tako učeči sami s pomočjo DT prihaja do znanja. Znanje tudi s DT utrjujejo, uporabljajo... Učitelj učeče/ga usmerja in mu nudi pomoči. Pomagajo mu razumeti, kako se je najbolje učiti, kako najti, ovrednotiti in razumeti informacije.
Tehnologija je lahko orodje s katerim lahko šole rešujejo določene ovire pri izvajanju izobraževanja in ga lahko ga tudi izboljša. Nikoli pa ne more v celoti zamenjati učitelja.
Iz trenutno pretežno procesno-ciljno usmerjenega kurikuluma, se kurikulum usmerja v procesno-razvojni kurikulum. Pri procesu izobraževanja ne sledimo več pripisanim ciljem oz. znanju učečih, temveč v ospredje prihajajo učenčeve dejavnost oz. aktivnosti, sestavljene iz iskanja in ovrednotenja informacij, uporaba le teh v praktičnih primerih, komunikaciji o vsebinah z učiteljem in sošolci...  Ne sprašujemo se več, kaj učenec zna, temveč kaj je učenec naredil. Vsako intelektualno delo pa posledično prinaša tudi razvoj. Razlikovanje med učenjem in razvojem je osrednjega pomena za razumevanje digitalizacije in digitalne preobrazbe v šolah (https://www.researchgate.net/profile/Josef-Siljebo/publication/347444035_Digitalization_and_digital_transformation_in_schools_a_challenge_to_educational_theory/links/5fdc609e92851c13fe96ae49/Digitalization-and-digital-transformation-in-schools-a-challenge-to-educational-theory.pdf?origin=publication_detail).

2. Prednosti

● Večja nazornost
Nazornost je glavna značilnost vseh multimedijskih gradiv, vsebino z večpredstavnostjo naredi bolj dinamično in tako deluje motivacijsko in učinkovitejše posreduje znanje. Omogoča prilagoditev različnim učnim in zaznavnim stilom. Učitelju omogoča lažjo diferenciacijo pouka.

● Dostopnost so podatkov
DT omogoča dostop do velike količine podatkov, prikazanih na različne načine.
● Razvoj digitalnih kompetenc
DT izobraževanje razvija digitalne kompetence udeležencev, nujno potrebna znanja in veščine za življenje v hitro razvijajoči se digitalni družbi. Šole morajo pripraviti mlade na tehnološko prežetim življenjskim okoljem.
● Ponovna uporaba (ang. reusability)
Učeči imajo stalno na razpolago dostop do vsebine, kar jim -poleg spoznavanja nove snovi, omogoča utrjevanje in poglabljanje. Odsotnost učečih in učiteljev pri pouku ni več razlog za neobdelano snov.
● Podpora komunikaciji in sodelovanju
DT omogoča možnost stalnega komunicira med vsemi akterji izobraževanja. Komunikacija ni več osredotočena na srečanja v živo, deluje stalno in povsod. Živi stik se DT načinom poučevanja v razredu močno poveča. Govorna komunikacija je stalno navzoča med vsemi udeleženci. Učitelj se lahko posveča posameznemu učencu ali skupini učencev.
● Večja individualizacija, učljivost
Prilagojenost učne vsebine sposobnosti, razumevanja in predznanju učečega, omogoča prilagajanje hitrosti in tempu učenja.
● Vpliv na motivacijo
Vzbujanje pozornosti,  ustvarjanje situacijskega interesa, možnost aktivnega učenja,  večja samostojnost in nadzor lastnega učenja (vpliv na razvoj notranje motivacije).
● Vseživljenjsko učenje
Uporaba DT pri učenju, uči in navaja učence na samostojno učenje, kar bodo lahko s pridom uporabljali kasneje v življenjskih situacijah. Vseživljenjsko učenje je v danes nujno tako za profesionalni, kot za osebni razvoj posameznika.
 
Odsotnost živega stika

Slabosti

  • Povečuje neenakost
    DT izobraževanje je manj primerno za učno šibke učence, kar smo v času pouka na daljavo, tudi sami ugotavljali. Prikrajšani so tudi učenci iz socialno šibkih okoljih, saj nimajo enakih učnih pogojev kot ostali.

Pogoji izvajanja digitalnega izobraževanja
● Tehnološka infrastruktura
● Usposobljenost kadrov in sistem – usposobljenost pedagoškega kadra, ustrezni sistemski pogoji ter poznavanje pedagoških vidikov e-izobraževanja.

Glej še: