Učna metoda ne razlage učitelju vzame primarno vlogo podajanja informacij. Tradicionalni pouk postavlja učitelja v središče procesa kot glavnega akterja. Učiteljevi nastopi obelodanjenja novih znanj, podprti s prosojnicami, plakati in nepogrešljivo tablo in kredo, so bili in so ena ogromna izguba časa. Razlaga nove ali stare snovi, množici mladostnikov je neproduktivna iz različnih vzrokov, kot so potrebna predznanja in veščine na eni strani in psihosocialno stanje učečega na drugi.
Vsaka razlaga, če hoče biti uspešna, mora slediti znanju, mislim, videnju, občutkom, veščinam učečega in nikakor ne učečih. Znanje, veščine, misli, občutki, videnja so stvar posameznika in jih ne smemo poenotit. Vsak človek je oseba zase, vendar le! Razlaga množici različnih posameznikov je le suhoparno podajanje podatkov in učenje je repeticija le teh. Ker je učenje suhoparnih podatkov mukotrpno početje, prihaja do stalnega revolta učečih. Problemi discipline so tako stalnica v učnem procesu in marsikje in marsikdaj prevzamejo večino časa pri načrtovanju in izvajanju pouka. Namesto, da bi se učitelj ukvarjal s problemi samega učenja, se ukvarja z disciplino.
Drugi vzrok, ki potrjuje nesmisel razlage celotnemu razredu, je psihosocialno stanje učečih. Iz lastnih izkušen vemo, da v teku dneva ni, vsak trenutek primeren za učenje. Nekateri se raje in lažje učijo zjutraj, nekateri zvečer, nekateri ponoči.